This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Prosti pretok delavcev je ena od štirih svoboščin, določenih v pogodbah Evropske unije (EU), druge pa so prosti pretok blaga, kapitala in storitev. Številni členi pogodbe EU vplivajo na prosti pretok delavcev, najpomembnejši pa je člen 45. Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
Člen 45 daje državljanom držav članic EU pravico, da:
Te pravice veljajo za posameznike, ki uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja v službene namene. Obstajajo omejitve, ki temeljijo na upoštevanju javne varnosti, javnega reda, razlogov za javno zdravje in zaposlovanja v javnem sektorju.
Kadar državljan EU dela v tujini v drugi državi članici, imajo tudi družinski člani pravico do bivanja in dela v tej državi članici, ne glede na njihovo državljanstvo. Tudi otroci imajo pravico do izobraževanja v državi članici, v katero so se preselili njihovi starši.
V skladu z zakonodajo EU o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij imajo ljudje, ki delajo v določenih poklicih, za katere država članica prejemnica zahteva posebne poklicne kvalifikacije, pravico do priznavanja svojih poklicnih kvalifikacij v tej državi.
Obstajajo tudi pravila, ki ščitijo pravice državljanov EU do socialne varnosti, ko se preselijo iz ene države članice v drugo.
Leta 2019 je bil ustanovljen Evropski organ za delo, ki pomaga pri zagotavljanju pravične mobilnosti delovne sile po vsej EU in podpori usklajevanja sistemov socialne varnosti.
Prosti pretok delavcev velja tudi za državljane Islandije, Lihtenštajna in Norveške, katerih države spadajo v Evropski gospodarski prostor. Drugi državljani tretjih držav imajo lahko pravico do dela v državi članici ali do enake obravnave kot državljani EU glede pogojev dela. Te pravice so odvisne od njihovega statusa kot družinski član državljanov EU in od njihovega lastnega državljanstva (številne države imajo sporazume z EU).